Pri Vevericah smo se konec meseca marca pogovarjali, kako se je na cesti kar naenkrat pojavilo veliko žab. Seveda smo ugotovili, da se žabe po zimskem kiberniranju “ženijo” in pri tem iščejo mlako oz. vodo. Naslednji dan je Timotej v vrtec prinesel žabja jajčeca.
Ugotovili smo, da se imenujejo žabji mrest. Opazovali smo jih z lupo in po nitkasti strukturi mresta ugotovili, da so jajčeca od navadne krastače. Drugi dan smo odšli v gozd in na povratku iz reke Temenice prinesli vodo. Mrest smo preselili v akvarij, dodali kamen in malo rastlinja. Najpogostejše vprašanje je bilo, kako se prehranjujejo? Odgovore o razvoju žabe smo poiskali na plakatu Življenjski krog žabe, ki smo ga nalepili poleg akvarija. V naslednjih treh dneh smo lahko opazovali, kako se je mrest začel spreminjati. Razvili so se mali paglavci s škrgami. Otroci so začeli sami povezovati na kateri stopnji razvoja so. Paglavce smo začeli hraniti z ribjo hrano in prekuhanimi listi solate, slednjo so imeli najraje. Ko so otroci ugotovili, da paglavci resnično jedo solato, so jo nosili v vrtec.
Paglavcem je bilo potrebno menjati vodo, ki je bila vedno iz Temenice. Najmanjša paglavca sta celo dobila ime, otroci sta ju poimenovali Pikec in Tornado. Po treh tednih so se paglavcem začele razvijati zadnje noge.
To je bilo veselja. Vsako jutro so vsi hiteli k akvariju in ugotavljali, kaj je novega, koliko novih nogic se je razvilo čez noč. Po štirih tednih so se paglavcem začele razvijati še prve noge. Istočasno se malim žabicam razvijejo še pljuča in potrebujejo kamen, da lahko hodijo ven po zrak. Pri menjavi vode smo ugotovili, da žabice, čeprav imajo še rep, že skačejo in zato smo na akvarij namestili mrežasti pokrov.
Po prvomajskih počitnicah je prišel čas, ko smo se od naših žabic morali posloviti. Spustili smo jih v naravo, v močvirje ob igrišču vrtca. Ob izpustu smo jim zaželeli, da se uspešno skrijejo štorklji, ki gnezdi v bližini.(
Zapisala: Vida Tomšič