Baloni smo že  septembra  v bližnjem gozdu našli dva kotička, kjer smo si uredili naši igralnici v gozdu, eno pa smo uredili na travniku. Poimenovali smo jih kar »igrišča narave«. S takšno igro sva s strokovno delavko otrokom omogočili, da postanejo bolj samozavestni, polni domišljije, vsak od otrok  je lahko na svojevrsten način doživljal igro in si  razvijal individualne sposobnosti. Igra je bila drugačna, nevsakdanja, a je prostor v gozdu in na travniku kljub vsemu kmalu postal naša nova igralnica/učilnica. Otroci so na začetku le tolkli s palicami okrog sebe, njihova igra ni bila usmerjena v cilj. Kmalu pa so začeli raziskovati gozdna tla, rastline, drevesa. Iz palic, lubja in storžev  so oblikovali različne bivake. Naredili smo gozdno gledališče in na velikem štoru našli prostor za malico.

Igralnico sva si zamislili tako, da smo v njej uredili naravne kotičke, ki so jih lahko otroci sproti urejali. Namenjeni so bili prosti domišljijski igri in dejavnostim, ki jih načrtno izvajamo v naravi, v gozdu in jih tako preselimo iz vrtca na prosto.

Nekatera sredstva za igro in urejanje smo prinašali s seboj. V okolje nismo posegali preveč, vse smo oblikovali in urejali z naravnim materialom, predvsem pa nismo uničevali narave. Skozi igro so otroci urili motorične spretnosti, domišljijo, spoznavali živali in rastline, tudi tiste užitne, se preizkušali v umetnosti … Redno smo skrbeli za urejenost igralnice, jo raziskovali, opazovali spremembe, se igrali, gibali …

V času, ko je zapadel sneg, je naša travniška igralnica postala bela, iskali smo sledi, ki bi jih uspeli narediti drugi obiskovalci, v zasneženih kotičkih pa smo se predvsem igrali in uživali. Otroci so se sproščeno valjali po snegu.

Otroci vse rajši prihajajo v gozd. Za igro ne potrebujejo veliko. Nekaj palic, praproti, storžev in listov pa že ustvarjajo po svoje.

Takšen način dela pozitivno vpliva na razvoj otrok in njihovo doživljanje narave.

Lea Ketiš

Dostopnost