Z igro do prvih turističnih korakov je turistični projekt, v okviru katerega najmlajši v vrtcih odkrivajo znamenitosti svojega kraja. Tema letošnjega razpisa je Zeleni turizem. V projektu sodeluje šest posameznih oddelkov našega vrtca, in sicer Skalne miške, Medenjaki, Radovedni tački, Palčki, Žogice Nogice in Bobki.
Otroci so pri projektu aktivno sodelovali, se veliko gibali na daljših sprehodih in bili na svežem zraku. S sodelovanjem v projektu so spoznali, da je lahko gozd zanimiv kraj za igro, raziskovanje, ustvarjanje in pridobivanje novega znanja. Podrobneje so spoznali bližnji gozd, njegove prebivalce, rastline, ki jih najdemo v gozdu, poleg tega pa so uživali v sprostitvenih in gibalnih dejavnostih, ki so bile velik prispevek tudi k socialnim odnosom v skupini. Učili so se in krepili odnose pri raziskovanju, medsebojnemu sodelovanju, ki je bilo potrebno za dosego določenih ciljev dejavnosti.
Spoznavali so za Mirno Peč pomembne naravne danosti – reko Temenico, gozd, travnike ter prav tako za kraj značilne kmetije ter Pot Slakove in Pavčkove mladosti. Izvedeli so, kdo sta bila priljubljena pesnika Tone Pavček (prebirali smo njegove pesmi, kot sta Starši, Mama, prebirali zbirko Besede za sladkosnede …) in Oton Župančič (kaj je pisal, spoznali smo vsebino njegovih Mehurčkov). Spoznavali in plesali so belokranjske ljudske plese, spoznali kraj Črmošnjice in izvor njegovega imena, se odpravili proti slapu ter spoznali bajke samega kraja Črmošnjice preko pesnice Irene Štangelj Pavlakovič. Obiskali so mlin in se tako seznanili z različnimi vrstami moke, pripomočki za peko kruha in postopkom priprave.
Osveščali so se o pomembnosti čistega okolja za naš kraj in k temu tudi sami nekaj prispevali s čistilnimi akcijami. Ugotovili so, da smo ljudje s svojim vedenjem neposredno odgovorni za vse, kar se dogaja v naravi, ter da je bivanje v naravi zdravo za nas in naše telo ter predvsem zelo prijetno. Doživljali so naravo ob različnih vremenskih pojavih in se naučili nekaj novih pesmi, deklamacij o živalih, naravi, naravnih pojavih ter negovali svoj raziskovalni potencial.
Bernarda Radovan
